OPERATIVNI GASILEC – gasilna sredstva

Požar je nekontrolirano gorenje, ki se nenadzorovano širi, prinaša materialne izgube in človeške žrtve. Če želimo dobiti ogenj potem poskrbimo, da je požarni tetraeder zaprt in so izpolnjeni vsi pogoji za kemično reakcijo (slika 1). Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorljivo snovjo in kisikom. Da pride do reakcije med gorljivo snovjo in kisikom je potrebno dovesti energijo (toplota, vir vžiga).

Požarni razred je standardizirana delitev gorljivih snovi glede na vrsto materiala:

  • A – trdne snovi (les, papir), priporočeno gasilno sredstvo: voda, pena, gasilni prašek, bioversal.
  • B – vnetljive tekočine (bencin, nafta, alkoholi), priporočeno gasilno sredstvo: pena, gasilni prašek, bioversal.
  • C – gorljivi plini (metan, propan, zemeljski plin), priporočeno gasilno sredstvo: gasilni prašek, CO2.
  • D – požari lahkih kovin (aluminij, magnezij), priporočeno gasilno sredstvo: poseben gasilni prašek
  • F – požari tekočih maščob (olje, katran), priporočeno gasilno sredstvo: pena, gasilni prašek, bioversal.

Gašenje je obraten proces od gorenja. Če smo pri vzpostavljanju  pogojev gorenja skrbeli, da se je požarni tetraeder zaprl, torej, da so bili zagotovljeni vsi pogoji za gorenje, pri gašenju skušamo porušiti razmerje potrebno za gorenje. Pri uporabi vsakega gasilnega sredstva je potrebno prej premisliti ali je pravo in učinkovito. Večkrat bo pri gašenju potrebna tudi kombinacija dveh gasilnih sredstev (primer: gasilni prašek za pogasitev, voda za ohladitev).

Gašenje se lahko izvaja na naslednje načine:

  • Gorljiva snov se odstranjuje s pomočjo zaprtja dotoka ali fizično odstranitvijo.
  • Toplota se zmanjšuje oziroma omejuje z ohlajevanjem (voda). Primer: požari razreda A.
  • Dotok kisika preprečujemo oziroma omejujemo s pomočjo dušenja (gasilni prašek, ogljikov dioksid, bioversal, mehansko prekrivanje, priročna sredstva za dušenje). Primer: požari razreda B,C,D in F.
  • Lahko pa s pomočjo antikatalitičnega gašenja zaviramo kemično reakcijo med gorljivo snovjo in oksidantom ter eliminiramo vpliv visokih temperatur na požarni proces.

Za uspešno prekinitev reakcije je potrebna popolna prekinitev. Če prekinitev ni popolna ali pa ne dovolj dolga, lahko pri ponovni vzpostavitvi pride do še bolj burne reakcije kot pred tem.

  1. VODA IN GAŠENJE

Voda je gasilno sredstvo z ohlajevalnim učinkom, sekundarno pa vodna para deluje dušilno. Najboljši učinek ima pri velikosti kapljic od 0,3 do 1mm. Običajno je lahko dostopna v dovolj velikih količinah, cenovno ugodna ter sorazmerno enostavna za transport. Slabosti vode kot gasilnega sredstva so, da začne zamrzovati pri nič stopinjah Celzija, je električno prevodna, ni najbolj primerna za gašenje požarnega razreda C, pri visokih temperaturah nastane pokalni plin ter pri požarih razreda F maščobna eksplozija. Gasilni učinki vode so:

  • hladilni (jemlje energijo),
  • udarni (močan tlak) in
  • močilni (prodiranje v notranjost snovi).

Vodo od vira do mesta požara transportiramo s pomočjo tlačnih cevi različnih tipov in različnih ročnikov. Pri nizkem in srednjem tlaku je najbolj uporaben turbo ročnik, ki nam omogoča različne nastavitve pretoka ter ustrezno oblikovanje curka (od strnjenega do razpršenega). Pri gašenju uporabljamo različne vrste curkov in sicer:

  • POLNI – STRNJENI – CUREK (domet do 8 – 12 m), je prikazan na sliki 2. Uporabljamo ga pri velikih požarih, kjer so potrebne večje količine vode in večji domet zaradi težkega dostopa, pri gašenju jedra požara, razbijanju žarišč in kadar potrebujemo njegov udarni učinek za odstranitev predmetov na razdalji. Za kvaliteten in ustrezen strnjeni curek pazimo, da imamo ustrezen tlak (5 – 7 bar) in pretok (200 – 400 l/min).

  • RAZPRŠENI CUREK (domet 5 – 7  m), prikazan na sliki 3, je najprimernejši oblika za izvedbo gašenja v notranjih napadih. Pazimo na ustrezen tlak ( 5 – 7 bar), 15° do 45° razprešenost curka (odvisno od faze dela v napadu). Pretok za notranje prostore naj bo od 200 do 250 l/min, zunaj pa od 250 do 400 l/min. Uporabljamo ga pri ohlajevanju in gašenju dimnih in gorljivih plinov v prostorih, za hlajenje in gašenje objektov, gašenje vozil in ohlajevanje tlačnih posod.

  • POLNO RAZPRŠENI CUREK (domet 2 – 3 m), prikazan na sliki 4, kot curka vode od 45° do 75°. Tlak in pretok sta enaka kot pri razpršenem curku, uporabljamo pa ga za obrambo pred toplotnim sevanjem med približevanjem požaru.

  • KOMBINIRANI CUREK je kombinacija polnega in razpršenega curka. Za njegovo izdelavo potrebujemo univerzalni ali turbo jet ročnik. Uporabljamo za hkratno obrambo pred sevanjem in gašenje žarišča.
  • VODNA MEGLA (domet do 4m), uporabljamo monsun ročnik. Primerna je predvsem za ohlajevanje rezervoarjev in gašenje električnih naprav pod napetostjo na ustrezni razdalji. Vodno meglo uporabljamo tudi pri preprečevanju širjenja oblakov plinov.

Pri vodi velja omeniti še gasilnik na vodno meglo, kateri ima šobo, ki čisto vodo razprši na vodne kapljice s premerom 60 do 80 mikrometrov pri relativno nizkem tlaku 2 do 4 bare. Pri gašenju z njim je posredna škoda zaradi gasilnega sredstva skoraj nična saj ostanejo predmeti v neposredni okolici še vedno uporabni. Meglica, ki nastane ima do 1.670-krat večjo vodno površino kot tekoča voda. Prav zaradi te lastnosti lahko z vodno meglo gasimo elektronske naprave pod napetostjo brez strahu pred električnim udarom, goreče olje, ki ga sicer nikakor ne smemo gasiti z vodo (velika nevarnost maščobne eksplozije) in pirotehnične bakle, ki imajo to lastnost, da težko ugasnejo tudi potem, ko so potopljene v vodi.

  1. PENA IN GAŠENJE

Poznamo kemijsko in zračno peno. Razlika je v tem, da je v zračni peni pomešan zrak v kemični peni pa je pomešan CO2. Najbolj uporabna je zračna pena (medmešalec, penilo, zrak). Primarni gasilni učinek pene je dušenje, v primeru težke pene tudi malo hladi (vsebnost vode). Ker plava na tekočinah je zelo primerna za gašenje požarov vnetljivih tekočin, ima boljšo oprijemljivost, manjšo težo in manjši raznos v okolje kot voda. Je relativno poceni gasilno sredstvo, ki pokrije gorečo snov ali zapolni prostor. Slabost pene, kot gasilnega sredstva je ta, da je neprimerna za požare električnih napeljav, saj je voda ena od glavnih sestavin pene.

Pri gašenju s peno je potrebno pravilno taktično postopanje za doseganje večjega gasilnega učinka. V primeru, da goreč objekt dosega že zelo visoke temperature, bo gašenje s peno dolgotrajno in precej bolj neučinkovito. Zato je priporočljivo goreč objekt predhodno ohladiti z vodo in šele nato pričeti z gašenjem oz. prekrivanjem s peno (primer gašenja avtomobila ali ostalih vozil v prometu). Hkratno gašenje s peno in vodo ni učinkovito, saj z vodo spiramo in razkrajamo peno z gorečega objekta, tako pena ne more učinkovati.

Mešalno razmerje  je število, ki pove koliko litrov penilnega sredstva je v 100 litrih mešanice. Podajamo ga v odstotkih od 1 do 6. Običajno uporabljamo mešalno razmerje je od 3 do 4 odstotke (priporočeno mešalno razmerje je na embalaži proizvajalca penila). Reguliramo ga na mešalcu in s tem dobimo bolj vodeno ali bolj lepljivo peno.

Penilno število  je razmerje zraka in mešanice (vode + penilno sredstvo) v peni. Pove nam koliko litrov pene dobimo iz enega litra mešanice.

Lahka pena se uporablja predvsem za zapolnitev prostorov (klet). S tem se upočasni širitev požara v notranjosti. Zaradi velike količine zraka je uporaba na prostem neučinkovita. Domet lahke pene je 0m, do konca cevi generatorja pene. Penilno število: 201 – 1000. Za izdelavo lahke pene se uporablja generator pene, ki dodaja zrak. Do generatorja pripeljemo po ceveh mešanico penila in vode, ki jo naredimo v medmešalcu.

Srednja pena se lahko uporablja za prekrivanje prostorov ali večjih površin. Nanešena pena preprečuje izhlapevanje. Zaradi majhnega dometa srednje pene je pri dostopu in nanašanju na površino potrebno paziti. Domet srednje pene je 3 do 5 m. Penilno število: 21 – 200. Za izdelavo srednje pene potrebujemo medmešalec, ki vodi doda penilno sredstvo, na koncu pa z ročnikom za srednjo peno dodamo zrak.

Težka pena se uporablja predvsem za gašenje vnetljivih tekočin ali trdnih snovi. Zaradi večjega dometa lahko gasimo tudi večje goreče površine, kjer se razvija visoka temperatura. Ker je bolj »lepljiva« se dobro nanaša tudi na vertikalne površine. Zaradi večje vsebnosti vode ima težka pena delno hladilni učinek. Domet pene je 10 do 12 m. Penilno število: 4 – 20. Za izdelavo težke pene potrebujemo medmešalec, ki vodi doda penilo, na koncu pa z ročnikom za težko peno dodamo zrak.

Pena CAFS (Compressed Air Foam Systems) je sodobna oblika pene, kateri se zrak pod tlakom cca 10 bar primeša s kompresorjem v sami napravi. Po cevi potuje že narejena pena, zato so cevi lahke. Gasilni učinek je zelo dober, poraba penilnega koncentrata pa precej manjša kot pri zračni.

S peno lahko gasimo lahko v notranjih prostorih ali zunaj. Notranje prostore gasimo z lahko in srednjo peno. Težka pena je zelo dobra za gašenje vnetljivih tekočin, ker se dobro razliva po površini. Pri gašenju s peno pazimo na tlak, kateri mora biti na ročniku 5 barov, pretok pa je odvisen od mešalca. Pri Z2 (C spojka) je pretok 200 l/min, pri Z4 (B spojka) pa 400 l/min, ni pa to pogoj. Zato je potrebno pred uporabo pogledati tehnične karakteristike mešalca za peno in ročnika, pri katerih mora biti pretok skladen.

Gasilniki z gasilno peno so primerni za razrede požara A in B. Zaradi dodatka penila vodi se zmanjša njena površinska napetost, posledično le-ta bolje prodre v tesno zbite snovi. Gašenje s pomočjo gasilnika na peno poteka na principu dušenja.

Penil je več vrst:

  • proteinska so dobra za srednjo in lahko peno,
  • fluor proteinska so dobra za težko peno,
  • sintetična penila so primerna za vse vrste pen,
  • alkoholna penila so dobra za gašenje vnetljivih tekočin, ki se mešajo z vodo,
  • univerzalno penilo (ALCOSEAL) za vse vnetljive tekočine, tako polarne kot nepolarne.
  1. GASILNI PRAŠEK IN GAŠENJE

Prašek kot gasilno sredstvo deluje z dušilnim učinkom, ker preprečuje dostop kisika do gorljive snovi ter hkrati z antikatalitičnim učinkom preprečuje verižno reakcijo. Primeren je za gašenje v prostorih kot tudi na prostem, vendar pušča za seboj onesnaženje. Je zelo učinkovit pri gašenju gorečih tekočin, je cenovno sprejemljiv in električno neprevoden. Če govorimo o prašku iz ročnih gasilnih aparatov se kot slabost lahko navede majhen domet in nizka gasilna sposobnost pri požarih A, kar je posledica slabega odvajanja toplote. Zaradi onesnaženja ni najbolj primeren za gašenje elektronike, je pa zelo učinkovit pri gašenju požarov na električnih napeljavah saj je prašek neprevoden.

V osnovi ločimo dve vrsti gasilnikov na prašek: gasilniki s stalnim tlakom ter gasilniki, kateri niso pod stalnim tlakom, ampak jim tlak dovedemo z aktiviranjem ročice. Glede na težo poznamo ročne (1 – 9 kg), prevozne (25 – 100 kg) ter prevozne rezervoarje v vozilih in prikolicah (250 kg ali več). V nadaljevanju so oznake praškov, katere hkrati povedo tudi za kateri požarni razred so primerni:

  • Prašek ABC (Monoamonijev fosfat, Amonijev sulfat): A pogasil bo požar, kjer temperatura sega do 200°C, gasiti smemo le trde vnetljive snovi kot so les, papir in plastika. Pri večjih temperaturah ne bo učinkovit. B in C razbije verižno reakcijo vnetljivih tekočin in plinov. Gasimo vnetljive snovi kot so bencin, olja, propan in naravni plini
  • Prašek BC natrijev, gasilni učinek je antikatalitični, zavira kemično reakcijo
  • Prašek D posebni, samo za gašenje kovin, pri segrevanju se tali in prekrije goreče kovine
  • Prašek F, samo za gašenje maščob in olj.

Postopek gašenja

  • Gasilnik pod stalnim tlakom aktiviramo tako, da izvlečemo varovalko, primemo cev, jo usmerimo proti ognju ter pritisnemo ročico na gasilniku. Pri gasilniku, kateri ni pod stalnim tlakom, izvlečemo varovalko, primemo cev, jo usmerimo proti ognju, pritisnemo ročico na gasilniku ter počakamo 2 sekundi. Za sprostitev gasilnega sredstva je potrebno stisniti še na ročico ročnika.
  • Po aktiviranju pristopimo s smeri vetra in usmerimo curek prahu nad gorečo površino.
  • Začnemo bližje sebi in v obliki cikcak gibanja, curek praška pomikamo navzgor. S tem povečujemo njegov domet in odrivamo plamene od sebe. Gasimo od roba proti žarišču.
  • To ponovimo po potrebi v treh ali štirih nekaj sekundnih intervalih.

  • Pri gašenju vozila gasimo z dvema gasilnikoma sočasno, začnemo iz smeri vetra na levi in desni strani, vsak gasilec se po svoji strani vozila pomika do konca. V kolikor gori samo v motornem delu ne odpremo pokrova motorja do konca, temveč ga samo rahlo privzdignimo ter naredimo kratek vpih praška pod pokrov. Počakamo par sekund nato odpremo pokrov do konca, po potrebi nadaljujemo z gašenjem.
  • Pri vnetljivih tekočinah gasimo na mestu iztekanja.
  1. CO2 (OGLJIKOV DIOKSID) IN GAŠENJE

Ima dušilni učinek, sekundarno minimalno ohlajevalni (ob izstopu iz šobe ima cca -78°C). Preprečuje dostop kisika do gorljive snovi ter vzdržuje inertno atmosfero. Osnovni namen gasilnikov na CO2 je uporaba v zaprtih prostorih, vendar se moramo ob tem zavedati, da povzroča plin ob preveliki koncentraciji tudi zadušitev. Ta nevarnost se pojavi predvsem ob uporabi ogljikovega dioksida kot stabilne gasilne naprave. Pri veliki koncentraciji se začne sproščati tudi CO. Pri takem gašenju je potrebno paziti, da v takih prostorih ob gašenju ni ljudi. Naloga gasilcev je, da se po uporabi omenjenega prostor prezrači. Pri gašenju s CO2 obstaja tudi nevarnost omrzlin, zato ne smemo s curkom gasilnega plina gasiti oseb ali živali. Prav tako moramo pri gašenju paziti, da s plinom ne poškodujemo samega sebe.

Je primerno gasilno sredstvo za požarne razrede B in C, saj razbije verižno reakcijo vnetljivih tekočin in plinov. Ker ne pušča sledi z njim gasimo naprave z elektroniko, v prostorih s hrano in podobno. Učinkovit je pri gašenju požarov na električnih napeljavah do 1000V. Gasilniki so velikosti 2, 5, 10 in 30 kg.

Postopek gašenja z gasilniki CO2:

  • Gasilnik aktiviramo tako, da izvlečemo varovalko, primemo cev za lesen oziroma plastični ročaj in jo usmerimo proti požaru, pritisnemo na ročico ali odpremo ventil in gasimo.
  • Če gasimo zunaj se gašenje začne v smeri vetra. Curek gasila usmerimo na bližnji rob ognja, začnemo bližje sebi in se v obliki cikcak gibanja pomikamo navzgor – s tem povečujemo domet. Po potrebi ponovimo v treh ali štiri sekundnih intervalih.
  1. BIOVERSAL IN GAŠENJE

Bioversal gasilniki vsebujejo okolju prijazno gasilno sredstvo Bioversal QF. Gasilniki so pod stalnim tlakom in ne sodijo med klasične gasilnike, vendar so dobra alternativa gasilnikom na prah. Namenjeni so gašenju začetnih požarov požarnih razredov A, B in F ter odstranjevanju vseh vrst onesnaženj z razlitimi ogljikovodiki (goriva, olja, maščobe) na vseh površinah. Kot gasilno sredstvo ima izredno hiter učinek hlajenja in preprečuje ponovni vžig.

Za požare razreda A zadostuje že 1 – 3 % koncentracija Bioversala primešana vodi. Za razrede B in F pa potrebujemo od 3 – 6 %. Če je vodi dodan večji odstotek snovi to ni ovira, le poraba sredstva je večja (učinek je boljši, vprašanje je smiselnost). Bioversal veže nase delčke ogljikovodikov, kar je posledica močnega zmanjšanja površinske napetosti vode. Pri tem obda zunanji sloj ogljikovodika, kateri nima več stika z zrakom, zato je gorenje onemogočeno. Voda v Bioversalu pa ognju odvzame večji del energije, ki se porabi za uparjanje – na ta način ogenj izgubi na dinamiki. Gasilniki so velikosti 2,5 in 9 litrov.

  1. NADOMESTKI HALONOV IN GAŠENJE

Haloni so bili izredno učinkoviti zaviralci gorenja, vendar so zaradi strupenosti in škodljivosti za okolje (uničevanje ozona) prepovedani za uporabo. Nadomeščajo jih spodnja gasilna sredstva:

Novec 1230 poznamo kot gasilno sredstvo za uporabo v stabilnih gasilnih napravah, dobimo pa ga tudi kot prevozni gasilnik. Kot gasilno sredstvo deluje na ta način, da prekinja kemično reakcijo gorenja ter s tem dejansko prekine proces oksidacije. Primarno je v tekoči obliki, po aktiviranju pa prehaja v plinasto agregatno stanje. Je brez vplivov na okolje. Uporabljamo ga za gašenje požarov razreda A in B. Ker je električno neprevoden, je zelo primeren za gašenje elektronike ter ostalih naprav pod napetostjo.

FM 200 kot gasilno sredstvo absorbira toploto palmena in s tem zniža njegovo temperaturo oziroma energijo, onemogoča verižno reakcijo ter širjenje požara. Manjši del gasilnega sredstva pa se porabi za kemično delovanje in zmanjševanje dostopa kisika do požara. Zaradi specifik uporabe se uporablja predvsem kot stabilno gasilno sredstvo v računalniških centralah, muzejih, laboratorijih, … itd.

Argonite je plinska mešanica 50% argona in 50% dušika. Gasi z zmanjšanjem koncentracije kisika na 12 do 13%, kar še omogoča dihanje človeku, onemogoča pa gorenje. Uporabljamo ga za gašenje skoraj vseh materialov, tudi naprav pod napetostjo. Ne sme se ga uporabljati za gašenje snovi, ki same vsebujejo kisik (celuloza, smodnik), oksidante (klorati ali nitrati), peroksid ter reaktivne kovine (magnezij, natrij, kalij).

Inergen je mešanica 52% dušika, 40% argona in 8% ogljikovega dioksida. Inergen gasi na principu izpodrivanja kisika iz prostora dokler ni koncentracija tako majhna, da ogenj ugasne. Kot gasilno sredstvo je primeren za gašenje občutljive opreme, ne vpliva na okolje ter učinkovito gasi.

  1. DRUGA PRIROČNA GASILNA SREDSTVA IN GAŠENJE

Med priročna gasilna sredstva štejemo:

  • suho mivko in pesek (prekrivanje požarov trdnih snovi ter lahkih kovin – A in D razred),
  • cement v prahu je dobro sredstvo za gašenje dimniškega požara ali magnezija,
  • odeje za prekrivanje ognja in gašenje goreče osebe,
  • sveže veje iglavcev, …. Itd.

Vir: PPT predavanje Gasilska taktika za OG, Purkart Klemen