Po potresu lahko tudi zagori!

V letošnjem letu je tema projekta požarna varnost v povezavi s potresom – po potresu lahko tudi zagori. Aktivnosti v projektu se dopolnjujejo z aktivnostmi, ki potekajo v letih 2020 in 2021 v okviru evropskega projekta praktična vaja civilne zaščite SIQUAKE2020. Na ta način želimo izpostavljeno problematiko predstaviti čim širši populaciji.

Več:

Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč. Večina potresov (90%) je tektonskega izvora in nastane ob aktivnih tektonskih prelomih. Ostalih 10% se razdeli na vulkanske potrese, udorne potrese on udorih v podzemnih votlinah in umetne potrese, ki nastane ob eksplozijah.

Nevarnosti na ruševini: požar, eksplozija plina, električni udar, ponovno ali dodatno rušenje, poplava, nevarne snovi, sekundarne eksplozivne naprave. Ponavljajoči se podori in plazovi, nevarnost porušitve zgradbe zraven že podrte.

Potres označimo z njegovo magnitudo s katero lahko ocenimo sproščeno energijo. To lestvico imenujemo Richterjeva potresna lestvica, katera služi za razvrščanje potresov glede na sproščeno seizmično energijo. Moč potresa in njegovi učinki po Richterjevi lestvici:

  • manj kot 3,5 – v glavnem se potresa ne čuti, zaznajo pa ga instrumenti;
  • 3,5 – 3,9 – rahlo nihanje, ki ga zaznajo le občutljivi ljudje;
  • 4,0 – 4,4 – tresenje, kot ga povzroči tovornjak;
  • 4,5 – 4,9 – tresenje povzroča nihanje visečih predmetov;
  • 5,0 – 5,4 – drevesa šelestijo, zazvonijo cerkveni zvonovi;
  • 5,5 – 5,9 – pokanje sten, odpada omet;
  • 6,0 – 6,4 – promet obstane, podirajo se dimniki;
  • 6,5 – 6,9 – slabo grajene stavbe se podrejo;
  • 7,0 – 7,4 – razpoke, podre se večina stavb, plinovodi, elektrika in vodovodi so poškodovani;
  • 7,5 – 7,9 – obstane le nekaj stavb, požari, poplave, plazovi;
  • več kot 8 – popolno uničenje, tla so vzvalovana in razpokana.

Učinke potresa na okolje in ljudi opišemo z Evropsko makroseizmično lestvico – EMS lestvico, kateri meri učinke na stavbah in v naravi. Ta lestvica je namenjena za strokovnjake in posredovalce, katera zanima učinek na okolju. Moč potresa in njegovi učinki se opredeljuje s številkami od 1 do 12, lahko tudi z rimskimi:

  1. Neobčuten: zaznajo ga samo instrumenti.
  2. Komaj občuten: občutijo redki mirujoči posamezniki v hišah, običajno v zgornjih nadstropjih.
  3. Šibek: občuti malo ljudi v zgradbah. Mirujoči ljudje čutijo zibanje ali lahno tresenje.
  4. Pretežno opažen: občutijo mnogi ljudje v zgradbah, zunaj pa le redki. Nekateri ljudje se zbudijo. Okna, vrata in posoda ropotajo.
  5. Močan: v zgradbah občutijo mnogi, zunaj redki. Mnogi se zbudijo. Nekaj se jih prestraši. Zgradbe se v celoti stresejo. Viseči predmeti močno nihajo. Majhni predmeti se premaknejo. Vrata in okna loputajo ali se zaloputnejo.
  6. Neznatne poškodbe: mnogi ljudje se prestrašijo in zbežijo iz zgradb. Nekateri predmeti padejo. Mnoge hiše utrpijo neznatne ne konstrukcijske poškodbe, npr. lasaste razpoke in odpadanje manjših kosov ometa.
  7. Poškodbe: večina ljudi se prestraši in zbeži iz zgradb. Pohištvo se premakne in mnogo predmetov pade s polic. Mnoge dobro grajene navadne stavbe pretrpijo zmerne poškodbe: manjše razpoke v stenah, odpadanje ometa, odpadanje delov dimnikov; na starejših stavbah se lahko pokažejo velike razpoke v stenah in zrahljanje polnilnih sten.
  8. Težke poškodbe: mnogi ljudje se težko obdržijo na nogah. Na stenah mnogih hiš nastanejo velike razpoke. Posamezne dobro grajene navadne zgradbe kažejo resne poškodbe sten, šibke starejše zgradbe pa se lahko zrušijo.
  9. Rušenje: splošen preplah. Mnoge šibke zgradbe se zrušijo. Celo dobro grajene navadne stavbe kažejo zelo težke poškodbe: večji podori sten in delno uničenje konstrukcije.
  10. Obsežno rušenje: mnoge dobro grajene navadne stavbe se zrušijo.
  11. Uničenje: večina dobro grajenih navadnih stavb je porušenih in celo nekatere potresno odporno grajene stavbe so uničene.
  12. Popolno uničenje: skoraj vse stavbe so uničene.              

 

Točko v zemeljski skorji, kjer se lom prične, imenujemo žarišče potresa ali hipocenter. Epicenter je točka na zemeljski površini vertikalno nad hipocentrom.