Gibanje po zaledenelih vodnih površinah

Napoved za naslednjih nekaj dni kaže na nizke temperature ozračja, kar bo povzročilo zamrzovanje vodnih površin. Na našem območju je več takih lokacij (Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Planinsko polje ,…). Zaledenele površine navadno privabijo ogromno ljudi, ki to površino izkoristijo za razne aktivnosti. Nekateri zgolj za sprehod, drugi za drsanje, igranje hokeja, nekateri celo za mnogo bolj adrenalinske in nevarne podvige, kot je vožnja z avtomobilom po ledu.

Vsako leto se ob takšnih primerih postavlja vprašanje, če so zaledenele površine sploh dovolj varne za gibanje. Dejstvo je, da na ledu ni popolne varnosti. Praviloma velja, da se na ledu, ki je tanjši od 5 cm, sploh ne zadržujemo. Za naravne vodne površine je značilno, da debelina ledu ni enakomerna, močan vpliv imajo trenutne temperature ozračja ter topli izvori vode, predvsem ob obali. Pomembna je tudi vsebnost zračnih mehurčkov in napetost ter prelomi v ledu.

Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti led debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalecev in posameznih sprehajalcev. Primer: Za površino 200 m2 ledu, ki je debel 10 cm, je dopustna obremenitev 22 oseb, težkih po 75 kg, ki stojijo na razdalji 3 m.

Debelino ledu lahko ocenimo ali natančno izmerimo. Če po ledu močno udarimo z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen. Natančnejšo meritev opravimo tako, da izžagamo kos ledu, izmerimo debelino ter pregledamo sestavo ledene kocke. Meritve opravimo na več mestih, odvisno od posebnosti terena (npr. velikost in globina vodne površine).

Za vašo varnost je pomembno poznavanje ledu ter upoštevanje varnega gibanja po ledu. Podajamo vam nekaj priporočil:

  • Velja pravilo, da na led nikdar ne gremo sami.
  • Preden se odpravimo na led, o tem obvestimo svoje bližnje, preverimo vremenske podatke, zlasti temperaturo in padavine.
  • Na ledeni ploskvi ocenimo debelino in barvo, preglejmo razpoke in poslušajmo poke.
  • Na led pojdimo vedno dobro pripravljeni in opremljeni.
  • Seznanimo se z ukrepi v primeru nesreče in preizkusimo osebno reševalno opremo.
  • Ko smo na ledu in ta prične pokati v koncentričnih krogih, je to nevarno, takoj moramo zapustiti ledeno površino.
  • Če se led pod nami udre in pademo v vodo, je največji problem panika, saj nas mrzla voda praviloma šokira, zaradi podhlajenosti pa nam hitro zmanjkuje moči. Potrebno je ostati miren in poskušati splezati na led, najbolje v smeri, od koder smo prišli. Če nam to uspe, ne vstajamo, ampak se odkotalimo stran od mesta udora.
  • V kolikor opazite, da je kdo padel v vodo, mu poskušajte pomagati. Ne tecite do mesta nesreče. Približajte se mu leže (na trebuhu), ponudite mu vrv, palico, oblačilo ali drug primeren pripomoček. Takoj pokličite za pomoč na številko 112 in povejte kaj se je zgodilo. Do prihoda reševalcev ponesrečenca preoblecite v suha oblačila in ga zavijte v odejo. Ogrevajte mu predvsem glavo, vrat, prsni koš in trebuh, lahko tudi s svojim telesom. Ponudimo mu topel napitek.

Dejstvo je, da se ledena ploskev lahko predre in kaj hitro se zgodi nesreča, ki ima tragične posledice. Torej, gibajte se po ledu za katerega ste prepričani, da vas zdrži, gibajte se premišljeno in upoštevajta vsa navodila in priporočila! (vir: GBL, SOS112)