Prišel je konec šolskega leta in s tem poletje. Tako si bomo tudi mi privoščili poletne počitnice. Za slovo pa smo se odpravili na zaključni izlet. Zaradi več razlogov je nazadnje postal cilj kar naše glavno mesto: Ljubljana.
Po prihodu v Ljubljano smo se najprej, predvsem zaradi zgodnjega prihoda (saj začuda ni bilo težav na cesti), sprehodili ob Ljubljanici. Med potjo smo imeli zelo zanimivo “vodenje”, saj nam naša mladinka ni predstavila Ljubljane s turističnega vidika z zgodovinskimi in podobnimi informacijami ampak z vidika dijaka – kam hodi na kavo, kje kopira zapiske, kaj ji je zanimivo pri stavbah … skratka kako se je znašla v Ljubljani v 1. letniku srednje šole. 🙂
Ob 10:00 pa smo nestrpno čakali, da odprejo vrata Hiše eksperimentov. Zaposleni so nam razložili pravila obnašanja in zelo kmalu smo že sami preizkušali posamezne eksperimente. V največje veselje so nam bili baloni in fakirska postelja! Čeprav se šolske skupine običajno zadržijo nekje 45 minut, smo bili notri več kot 1 uro, saj so mladinci hoteli preizkusiti vse poskuse.
Ker je bilo notri precej vroče in tudi sicer se je obetal precej vroč dan, smo odšli na sladoled. Ena izmed mladink je priporočila sladoledarno pri Nami in ni se zmotila. Res je bil odličen in je prijal! Ob vračanju proti avtobusni postaji, kjer smo bili dogovorjeni s šoferjem, smo srečali tudi nandujko Nino, ki je bila že v marsikateri novici, saj se je že sprehajala po Benetkah, se kopala v morju itd. Seveda smo se fotografirali z njo.
Minibus nas je zapeljal še do živalskega vrta. Po urejanju vstopnine smo si končno privoščili malico, čeprav jo je marsikdo zobal že prej. 🙂 Ker je do dogovorjene delavnice ostalo še nekaj časa, smo si samostojno ogledali del živalskega vrta. Ob 14:00 pa se je začel, verjetno, najbolj zanimiv dneva – enourna delavnica s spoznavanjem živali. Zaposlena v ZOO nam je najprej predstavila tenreka, ki smo ga lahko vsi držali. Vrhunec dneva pa je prišel, ko je pokazala kačo. Vsi mladinci so se je dotikali, najbolj pogumni pa so si jo dali tudi okoli vratu. Čeprav smo na začetku tvorili krog, se je kača tako raztegnila, da smo na koncu ustvarili vrsto in vsak je podpiral del kače. Nato smo se še sprehodili po živalskem vrtu in nam je vodnica predstavila še morskega leva, surikate, leve in žirafe. Za konec pa je sledilo še 1,5 h prostega časa in samostojen sprehod po živalskem vrtu. Ob 17:00 smo odrinili proti domu.
Po prihodu v domači kraj pa smo si privoščili še pico. Sicer sam program ni bil fizično naporen, a je vročina vse kar pošteno zdelala, tako, da je pica res teknila. Med pogovorom so že začeli nastajati tudi načrti za vaje v novem šolskem letu, izlet v zimskem času ter za morebitno taborjenje / kampiranje naslednje leto.
Za konec pa moram kot mentorica pohvaliti vse mladince, saj so se držali dogovorjenih časovnih terminov (niso zamujali). Hkrati pa sem opazila, da so se mladinci družili med seboj in tvorili precej usklajeno in razumevajočo skupino.
