Leseni peleti in nevarnost ogljikovega monoksida

V zadnjem času poznamo primere zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki lahko nastaja v zalogovniku ob skladiščenju lesnih peletov in sekancev. Po zadnjih zbranih podatkih je bilo v Evropi v zadnjih desetih letih okoli 15 smrtnih žrtev zaradi sproščanja ogljikovega monoksida med hrambo lesnih peletov. Število zastrupitev narašča skladno s trendom uporabe lesnih peletov.

V vseh primerih je šlo za skladiščenje lesnih peletov na sobni temperaturi, objekt je bil načrtovan po predpisih, peč je delovala pravilno, dimovodne naprave so bile vzdrževane. Ogljikov monoksid s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa kar pomeni, da ga oseba, ki vstopi v prostor ne zazna. Problem nastanka ogljikovega monoksida je vezan na same lesne pelete. Lesna biomasa je biološko aktiven material, ki se med shranjevanjem spreminja. Peleti, narejeni pretežno iz iglavcev, so obstojnejši v primerjavi s peleti, narejenimi iz listavcev. Hladnejše razmere omogočajo daljše skladiščne dobe. Pri shranjevanju peletov je za nastanek ogljikovega monoksida problematična predvsem kemična razgradnja. Na začetku shranjevanja se v kupu peletov zaradi delovanja mikroorganizmov navadno zviša temperatura, na katero vpliva tudi bakterijska populacija v samih peletih. Problem je izrazit še toliko bolj, če so kupi (nasipi) peletov večji; v takšnem primeru je prenos toplote v okolico zmanjšan, zaradi zmanjšanega pretoka zraka lahko temperatura v nasipu peletov naraste nad 60 °C. Pri tej temperaturi pride do razpada nekaterih maščobnih kislin, ki so v lesu. Ob razpadu se sproščata tudi dva za ljudi nevarna plina – ogljikov dioksid in ogljikov monoksid. Koncentracije ogljikovega monoksida lahko presegajo 2500 ppm. V nekaterih primerih (ob dodatnem delovanju mikroorganizmov, ki so lahko v mešanicah, ki se dodajajo peletom) lahko lokalno segrevanje v kupu peletov pripelje tudi do samovžiga.

Ogljikov oksid (ali po starem ogljikov monoksid) s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in toksičen. To enostavno pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati! Ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikohemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja namreč za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm pa so običajno za odraslega človeka smrtne.

Več o tej temi ter zakaj je poleg dimnih javljalnikov dobro imeti nameščene tudi javljalnike ogljikovega monoksida pa na povezavi. (vir: internet, gasilec.net)

Comments are closed, but trackbacks and pingbacks are open.