{"id":12111,"date":"2021-11-17T10:00:08","date_gmt":"2021-11-17T09:00:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/?p=12111"},"modified":"2021-11-17T10:00:48","modified_gmt":"2021-11-17T09:00:48","slug":"operativni-gasilec-gasilna-sredstva","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/?p=12111","title":{"rendered":"OPERATIVNI GASILEC &#8211; gasilna sredstva"},"content":{"rendered":"\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-medium wp-image-12116\" src=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/1-300x235.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"235\" srcset=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/1-300x235.jpg 300w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/1-250x195.jpg 250w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/1.jpg 394w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Po\u017ear<\/strong> je nekontrolirano gorenje, ki se nenadzorovano \u0161iri, prina\u0161a materialne izgube in \u010dlove\u0161ke \u017ertve. \u010ce \u017eelimo dobiti ogenj potem poskrbimo, da je po\u017earni tetraeder zaprt in so izpolnjeni vsi pogoji za kemi\u010dno reakcijo (slika 1). <strong>Gorenje<\/strong> je eksotermna kemijska reakcija med gorljivo snovjo in kisikom. Da pride do reakcije med gorljivo snovjo in kisikom je potrebno dovesti energijo (toplota, vir v\u017eiga).<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Po\u017earni razred <\/strong>je standardizirana delitev gorljivih snovi glede na vrsto materiala:<\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>A \u2013 trdne snovi (les, papir), priporo\u010deno gasilno sredstvo: voda, pena, gasilni pra\u0161ek, bioversal.<\/li>\n<li>B \u2013 vnetljive teko\u010dine (bencin, nafta, alkoholi), priporo\u010deno gasilno sredstvo: pena, gasilni pra\u0161ek, bioversal.<\/li>\n<li>C \u2013 gorljivi plini (metan, propan, zemeljski plin), priporo\u010deno gasilno sredstvo: gasilni pra\u0161ek, CO<sub>2.<\/sub><\/li>\n<li>D \u2013 po\u017eari lahkih kovin (aluminij, magnezij), priporo\u010deno gasilno sredstvo: poseben gasilni pra\u0161ek<\/li>\n<li>F \u2013 po\u017eari teko\u010dih ma\u0161\u010dob (olje, katran), priporo\u010deno gasilno sredstvo: pena, gasilni pra\u0161ek, bioversal.<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Ga\u0161enje<\/strong> je obraten proces od gorenja. \u010ce smo pri vzpostavljanju\u00a0 pogojev gorenja skrbeli, da se je po\u017earni tetraeder zaprl, torej, da so bili zagotovljeni vsi pogoji za gorenje, pri ga\u0161enju sku\u0161amo poru\u0161iti razmerje potrebno za gorenje. Pri uporabi vsakega gasilnega sredstva je potrebno prej premisliti ali je pravo in u\u010dinkovito. Ve\u010dkrat bo pri ga\u0161enju potrebna tudi kombinacija dveh gasilnih sredstev (primer: gasilni pra\u0161ek za pogasitev, voda za ohladitev).<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Ga\u0161enje se lahko izvaja na naslednje na\u010dine:<\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>Gorljiva snov se<strong> odstranjuje<\/strong> s pomo\u010djo zaprtja dotoka ali fizi\u010dno odstranitvijo.<\/li>\n<li>Toplota se zmanj\u0161uje oziroma omejuje z<strong> ohlajevanjem <\/strong>(voda). <em>Primer: po\u017eari razreda A.<\/em><\/li>\n<li>Dotok kisika prepre\u010dujemo oziroma omejujemo s pomo\u010djo<strong> du\u0161enja<\/strong> (gasilni pra\u0161ek, ogljikov dioksid, bioversal, mehansko prekrivanje, priro\u010dna sredstva za du\u0161enje). <em>Primer: po\u017eari razreda B,C,D in F.<\/em><\/li>\n<li>Lahko pa <strong>s <\/strong>pomo\u010djo antikataliti\u010dnega ga\u0161enja<strong> zaviramo kemi\u010dno reakcijo<\/strong> med gorljivo snovjo in oksidantom ter eliminiramo vpliv visokih temperatur na po\u017earni proces.<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: justify;\">Za uspe\u0161no prekinitev reakcije je potrebna popolna prekinitev. \u010ce prekinitev ni popolna ali pa ne dovolj dolga, lahko pri ponovni vzpostavitvi pride do \u0161e bolj burne reakcije kot pred tem.<\/p>\n<ol style=\"text-align: justify;\">\n<li>VODA IN GA\u0160ENJE<\/li>\n<\/ol>\n<p style=\"text-align: justify;\">Voda je gasilno sredstvo z ohlajevalnim u\u010dinkom, sekundarno pa vodna para deluje du\u0161ilno. Najbolj\u0161i u\u010dinek ima pri velikosti kapljic od 0,3 do 1mm. Obi\u010dajno je lahko dostopna v dovolj velikih koli\u010dinah, cenovno ugodna ter sorazmerno enostavna za transport. Slabosti vode kot gasilnega sredstva so, da za\u010dne zamrzovati pri ni\u010d stopinjah Celzija, je elektri\u010dno prevodna, ni najbolj primerna za ga\u0161enje po\u017earnega razreda C, pri visokih temperaturah nastane pokalni plin ter pri po\u017earih razreda F ma\u0161\u010dobna eksplozija. Gasilni u\u010dinki vode so:<\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>hladilni (jemlje energijo),<\/li>\n<li>udarni (mo\u010dan tlak) in<\/li>\n<li>mo\u010dilni (prodiranje v notranjost snovi).<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: justify;\">Vodo od vira do mesta po\u017eara transportiramo s pomo\u010djo tla\u010dnih cevi razli\u010dnih tipov in razli\u010dnih ro\u010dnikov. Pri nizkem in srednjem tlaku je najbolj uporaben turbo ro\u010dnik, ki nam omogo\u010da razli\u010dne nastavitve pretoka ter ustrezno oblikovanje curka (od strnjenega do razpr\u0161enega). Pri ga\u0161enju uporabljamo razli\u010dne vrste curkov in sicer:<\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>POLNI &#8211; STRNJENI &#8211; CUREK (domet do 8 \u2013 12 m), je prikazan na sliki 2. Uporabljamo ga pri velikih po\u017earih, kjer so potrebne ve\u010dje koli\u010dine vode in ve\u010dji domet zaradi te\u017ekega dostopa, pri ga\u0161enju jedra po\u017eara, razbijanju \u017eari\u0161\u010d in kadar potrebujemo njegov udarni u\u010dinek za odstranitev predmetov na razdalji. Za kvaliteten in ustrezen strnjeni curek pazimo, da imamo ustrezen tlak (5 &#8211; 7 bar) in pretok (200 \u2013 400 l\/min).<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/2.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-medium wp-image-12115\" src=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/2-300x110.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"110\" srcset=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/2-300x110.jpg 300w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/2-250x92.jpg 250w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/2.jpg 622w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>RAZPR\u0160ENI CUREK (domet 5 \u2013 7\u00a0 m), prikazan na sliki 3, je najprimernej\u0161i oblika za izvedbo ga\u0161enja v notranjih napadih. Pazimo na ustrezen tlak ( 5 \u2013 7 bar), 15\u00b0 do 45\u00b0 razpre\u0161enost curka (odvisno od faze dela v napadu). Pretok za notranje prostore naj bo od 200 do 250 l\/min, zunaj pa od 250 do 400 l\/min. Uporabljamo ga pri ohlajevanju in ga\u0161enju dimnih in gorljivih plinov v prostorih, za hlajenje in ga\u0161enje objektov, ga\u0161enje vozil in ohlajevanje tla\u010dnih posod.<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/3.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-medium wp-image-12117\" src=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/3-300x158.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"158\" srcset=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/3-300x158.jpg 300w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/3-250x132.jpg 250w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/3.jpg 375w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>POLNO RAZPR\u0160ENI CUREK (domet 2 \u2013 3 m), prikazan na sliki 4, kot curka vode od 45\u00b0 do 75\u00b0. Tlak in pretok sta enaka kot pri razpr\u0161enem curku, uporabljamo pa ga za obrambo pred toplotnim sevanjem med pribli\u017eevanjem po\u017earu.<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/4.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-medium wp-image-12114\" src=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/4-259x300.jpg\" alt=\"\" width=\"259\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/4-259x300.jpg 259w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/4-250x289.jpg 250w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/4.jpg 458w\" sizes=\"auto, (max-width: 259px) 100vw, 259px\" \/><\/a><\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>KOMBINIRANI CUREK je kombinacija polnega in razpr\u0161enega curka. Za njegovo izdelavo potrebujemo univerzalni ali turbo jet ro\u010dnik. Uporabljamo za hkratno obrambo pred sevanjem in ga\u0161enje \u017eari\u0161\u010da.<\/li>\n<li>VODNA MEGLA (domet do 4m), uporabljamo monsun ro\u010dnik. Primerna je predvsem za ohlajevanje rezervoarjev in ga\u0161enje elektri\u010dnih naprav pod napetostjo na ustrezni razdalji. Vodno meglo uporabljamo tudi pri prepre\u010devanju \u0161irjenja oblakov plinov.<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: justify;\">Pri vodi velja omeniti \u0161e gasilnik na vodno meglo, kateri ima \u0161obo, ki \u010disto vodo razpr\u0161i na vodne kapljice s premerom 60 do 80 mikrometrov pri relativno nizkem tlaku 2 do 4 bare. Pri ga\u0161enju z njim je posredna \u0161koda zaradi gasilnega sredstva skoraj ni\u010dna saj ostanejo predmeti v neposredni okolici \u0161e vedno uporabni. Meglica, ki nastane ima do 1.670-krat ve\u010djo vodno povr\u0161ino kot teko\u010da voda. Prav zaradi te lastnosti lahko z vodno meglo gasimo elektronske naprave pod napetostjo brez strahu pred elektri\u010dnim udarom, gore\u010de olje, ki ga sicer nikakor ne smemo gasiti z vodo (velika nevarnost ma\u0161\u010dobne eksplozije) in pirotehni\u010dne bakle, ki imajo to lastnost, da te\u017eko ugasnejo tudi potem, ko so potopljene v vodi.<\/p>\n<ol style=\"text-align: justify;\" start=\"2\">\n<li>PENA IN GA\u0160ENJE<\/li>\n<\/ol>\n<p style=\"text-align: justify;\">Poznamo kemijsko in zra\u010dno peno. Razlika je v tem, da je v zra\u010dni peni pome\u0161an zrak v kemi\u010dni peni pa je pome\u0161an CO<sub>2<\/sub>. Najbolj uporabna je zra\u010dna pena (medme\u0161alec, penilo, zrak). Primarni gasilni u\u010dinek pene je du\u0161enje, v primeru te\u017eke pene tudi malo hladi (vsebnost vode). Ker plava na teko\u010dinah je zelo primerna za ga\u0161enje po\u017earov vnetljivih teko\u010din, ima bolj\u0161o oprijemljivost, manj\u0161o te\u017eo in manj\u0161i raznos v okolje kot voda. Je relativno poceni gasilno sredstvo, ki pokrije gore\u010do snov ali zapolni prostor. Slabost pene, kot gasilnega sredstva je ta, da je neprimerna za po\u017eare elektri\u010dnih napeljav, saj je voda ena od glavnih sestavin pene.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Pri ga\u0161enju s peno je potrebno pravilno takti\u010dno postopanje za doseganje ve\u010djega gasilnega u\u010dinka. V primeru, da gore\u010d objekt dosega \u017ee zelo visoke temperature, bo ga\u0161enje s peno dolgotrajno in precej bolj neu\u010dinkovito. Zato je priporo\u010dljivo gore\u010d objekt predhodno ohladiti z vodo in \u0161ele nato pri\u010deti z ga\u0161enjem oz. prekrivanjem s peno (primer ga\u0161enja avtomobila ali ostalih vozil v prometu). Hkratno ga\u0161enje s peno in vodo ni u\u010dinkovito, saj z vodo spiramo in razkrajamo peno z gore\u010dega objekta, tako pena ne more u\u010dinkovati.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Me\u0161alno razmerje<\/strong>\u00a0 je \u0161tevilo, ki pove koliko litrov penilnega sredstva je v 100 litrih me\u0161anice. Podajamo ga v odstotkih od 1 do 6. Obi\u010dajno uporabljamo me\u0161alno razmerje je od 3 do 4 odstotke (priporo\u010deno me\u0161alno razmerje je na embala\u017ei proizvajalca penila). Reguliramo ga na me\u0161alcu in s tem dobimo bolj vodeno ali bolj lepljivo peno.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Penilno \u0161tevilo<\/strong>\u00a0 je razmerje zraka in me\u0161anice (vode + penilno sredstvo) v peni. Pove nam koliko litrov pene dobimo iz enega litra me\u0161anice.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Lahka pena<\/strong> se uporablja predvsem za zapolnitev prostorov (klet). S tem se upo\u010dasni \u0161iritev po\u017eara v notranjosti. Zaradi velike koli\u010dine zraka je uporaba na prostem neu\u010dinkovita. Domet lahke pene je 0m, do konca cevi generatorja pene. Penilno \u0161tevilo: 201 \u2013 1000. Za izdelavo lahke pene se uporablja generator pene, ki dodaja zrak. Do generatorja pripeljemo po ceveh me\u0161anico penila in vode, ki jo naredimo v medme\u0161alcu.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Srednja pena <\/strong>se lahko uporablja za prekrivanje prostorov ali ve\u010djih povr\u0161in. Nane\u0161ena pena prepre\u010duje izhlapevanje. Zaradi majhnega dometa srednje pene je pri dostopu in nana\u0161anju na povr\u0161ino potrebno paziti. Domet srednje pene je 3 do 5 m. Penilno \u0161tevilo: 21 \u2013 200. Za izdelavo srednje pene potrebujemo medme\u0161alec, ki vodi doda penilno sredstvo, na koncu pa z ro\u010dnikom za srednjo peno dodamo zrak.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Te\u017eka pena <\/strong>se uporablja predvsem za ga\u0161enje vnetljivih teko\u010din ali trdnih snovi. Zaradi ve\u010djega dometa lahko gasimo tudi ve\u010dje gore\u010de povr\u0161ine, kjer se razvija visoka temperatura. Ker je bolj \u00bblepljiva\u00ab se dobro nana\u0161a tudi na vertikalne povr\u0161ine. Zaradi ve\u010dje vsebnosti vode ima te\u017eka pena delno hladilni u\u010dinek. Domet pene je 10 do 12 m. Penilno \u0161tevilo: 4 \u2013 20. Za izdelavo te\u017eke pene potrebujemo medme\u0161alec, ki vodi doda penilo, na koncu pa z ro\u010dnikom za te\u017eko peno dodamo zrak.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Pena CAFS<\/strong> (<a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=h9X-A60C8GA\">Compressed Air Foam Systems<\/a>) je sodobna oblika pene, kateri se zrak pod tlakom cca 10 bar prime\u0161a s kompresorjem v sami napravi. Po cevi potuje \u017ee narejena pena, zato so cevi lahke. Gasilni u\u010dinek je zelo dober, poraba penilnega koncentrata pa precej manj\u0161a kot pri zra\u010dni.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">S peno lahko gasimo lahko v notranjih prostorih ali zunaj. Notranje prostore gasimo z lahko in srednjo peno. Te\u017eka pena je zelo dobra za ga\u0161enje vnetljivih teko\u010din, ker se dobro razliva po povr\u0161ini. Pri ga\u0161enju s peno pazimo na tlak, kateri mora biti na ro\u010dniku 5 barov, pretok pa je odvisen od me\u0161alca. Pri Z2 (C spojka) je pretok 200 l\/min, pri Z4 (B spojka) pa 400 l\/min, ni pa to pogoj. Zato je potrebno pred uporabo pogledati tehni\u010dne karakteristike me\u0161alca za peno in ro\u010dnika, pri katerih mora biti pretok skladen.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/5.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-12113\" src=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/5-300x181.jpg\" alt=\"\" width=\"340\" height=\"205\" srcset=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/5-300x181.jpg 300w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/5-768x463.jpg 768w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/5-250x151.jpg 250w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/5.jpg 784w\" sizes=\"auto, (max-width: 340px) 100vw, 340px\" \/><\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Gasilniki z gasilno peno<\/strong>\u00a0so primerni za razrede po\u017eara A in B. Zaradi dodatka penila vodi se zmanj\u0161a njena povr\u0161inska napetost, posledi\u010dno le-ta bolje prodre v tesno zbite snovi. Ga\u0161enje s pomo\u010djo gasilnika na peno poteka na principu du\u0161enja.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Penil je ve\u010d vrst:<\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>proteinska so dobra za srednjo in lahko peno,<\/li>\n<li>fluor proteinska so dobra za te\u017eko peno,<\/li>\n<li>sinteti\u010dna penila so primerna za vse vrste pen,<\/li>\n<li>alkoholna penila so dobra za ga\u0161enje vnetljivih teko\u010din, ki se me\u0161ajo z vodo,<\/li>\n<li>univerzalno penilo (ALCOSEAL) za vse vnetljive teko\u010dine, tako polarne kot nepolarne.<\/li>\n<\/ul>\n<ol style=\"text-align: justify;\" start=\"3\">\n<li>GASILNI PRA\u0160EK IN GA\u0160ENJE<\/li>\n<\/ol>\n<p style=\"text-align: justify;\">Pra\u0161ek kot gasilno sredstvo deluje z du\u0161ilnim u\u010dinkom, ker prepre\u010duje dostop kisika do gorljive snovi ter hkrati z antikataliti\u010dnim u\u010dinkom prepre\u010duje veri\u017eno reakcijo. Primeren je za ga\u0161enje v prostorih kot tudi na prostem, vendar pu\u0161\u010da za seboj onesna\u017eenje. Je zelo u\u010dinkovit pri ga\u0161enju gore\u010dih teko\u010din, je cenovno sprejemljiv in elektri\u010dno neprevoden. \u010ce govorimo o pra\u0161ku iz ro\u010dnih gasilnih aparatov se kot slabost lahko navede majhen domet in nizka gasilna sposobnost pri po\u017earih A, kar je posledica slabega odvajanja toplote. Zaradi onesna\u017eenja ni najbolj primeren za ga\u0161enje elektronike, je pa zelo u\u010dinkovit pri ga\u0161enju po\u017earov na elektri\u010dnih napeljavah saj je pra\u0161ek neprevoden.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">V osnovi lo\u010dimo dve vrsti gasilnikov na pra\u0161ek: gasilniki s stalnim tlakom ter gasilniki, kateri niso pod stalnim tlakom, ampak jim tlak dovedemo z aktiviranjem ro\u010dice. Glede na te\u017eo poznamo ro\u010dne (1 \u2013 9 kg), prevozne (25 \u2013 100 kg) ter prevozne rezervoarje v vozilih in prikolicah (250 kg ali ve\u010d). V nadaljevanju so oznake pra\u0161kov, katere hkrati povedo tudi za kateri po\u017earni razred so primerni:<\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li><strong>Pra\u0161ek ABC<\/strong> (Monoamonijev fosfat, Amonijev sulfat): <strong>A <\/strong>pogasil bo po\u017ear, kjer temperatura sega do 200\u00b0C, gasiti smemo le trde vnetljive snovi kot so les, papir in plastika. Pri ve\u010djih temperaturah ne bo u\u010dinkovit. <strong>B in C<\/strong> razbije veri\u017eno reakcijo vnetljivih teko\u010din in plinov. Gasimo vnetljive snovi kot so bencin, olja, propan in naravni plini<\/li>\n<li><strong>Pra\u0161ek BC natrijev, g<\/strong>asilni u\u010dinek je antikataliti\u010dni, zavira kemi\u010dno reakcijo<\/li>\n<li><strong>Pra\u0161ek D posebni<\/strong>, samo za ga\u0161enje kovin, pri segrevanju se tali in prekrije gore\u010de kovine<\/li>\n<li><strong>Pra\u0161ek F, <\/strong>samo za ga\u0161enje ma\u0161\u010dob in olj.<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Postopek ga\u0161enja<\/strong><\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>Gasilnik pod stalnim tlakom aktiviramo tako, da izvle\u010demo varovalko, primemo cev, jo usmerimo proti ognju ter pritisnemo ro\u010dico na gasilniku. Pri gasilniku, kateri ni pod stalnim tlakom, izvle\u010demo varovalko, primemo cev, jo usmerimo proti ognju, pritisnemo ro\u010dico na gasilniku ter po\u010dakamo 2 sekundi. Za sprostitev gasilnega sredstva je potrebno stisniti \u0161e na ro\u010dico ro\u010dnika.<\/li>\n<li>Po aktiviranju pristopimo s smeri vetra in usmerimo curek prahu nad gore\u010do povr\u0161ino.<\/li>\n<li>Za\u010dnemo bli\u017eje sebi in v obliki cikcak gibanja, curek pra\u0161ka pomikamo navzgor. S tem pove\u010dujemo njegov domet in odrivamo plamene od sebe. Gasimo od roba proti \u017eari\u0161\u010du.<\/li>\n<li>To ponovimo po potrebi v treh ali \u0161tirih nekaj sekundnih intervalih.<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/6.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-12112\" src=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/6-300x70.jpg\" alt=\"\" width=\"334\" height=\"78\" srcset=\"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/6-300x70.jpg 300w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/6-250x58.jpg 250w, https:\/\/www.pgd-rakek.si\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/6.jpg 526w\" sizes=\"auto, (max-width: 334px) 100vw, 334px\" \/><\/a><\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>Pri ga\u0161enju vozila gasimo z dvema gasilnikoma so\u010dasno, za\u010dnemo iz smeri vetra na levi in desni strani, vsak gasilec se po svoji strani vozila pomika do konca. V kolikor gori samo v motornem delu ne odpremo pokrova motorja do konca, temve\u010d ga samo rahlo privzdignimo ter naredimo kratek vpih pra\u0161ka pod pokrov. Po\u010dakamo par sekund nato odpremo pokrov do konca, po potrebi nadaljujemo z ga\u0161enjem.<\/li>\n<li>Pri vnetljivih teko\u010dinah gasimo na mestu iztekanja.<\/li>\n<\/ul>\n<ol style=\"text-align: justify;\" start=\"4\">\n<li>CO<sub>2 <\/sub>(OGLJIKOV DIOKSID) IN GA\u0160ENJE<\/li>\n<\/ol>\n<p style=\"text-align: justify;\">Ima du\u0161ilni u\u010dinek, sekundarno minimalno ohlajevalni (ob izstopu iz \u0161obe ima cca -78\u00b0C). Prepre\u010duje dostop kisika do gorljive snovi ter vzdr\u017euje <a href=\"https:\/\/fran.si\/iskanje?View=1&amp;Query=inerten\">inertno atmosfero<\/a>. Osnovni namen gasilnikov na CO<sub>2<\/sub> je uporaba v zaprtih prostorih, vendar se moramo ob tem zavedati, da povzro\u010da plin ob preveliki koncentraciji tudi zadu\u0161itev. Ta nevarnost se pojavi predvsem ob uporabi ogljikovega dioksida kot stabilne gasilne naprave. Pri veliki koncentraciji se za\u010dne spro\u0161\u010dati tudi CO. Pri takem ga\u0161enju je potrebno paziti, da v takih prostorih ob ga\u0161enju ni ljudi. Naloga gasilcev je, da se po uporabi omenjenega prostor prezra\u010di. Pri ga\u0161enju s CO<sub>2<\/sub> obstaja tudi nevarnost omrzlin, zato ne smemo s curkom gasilnega plina gasiti oseb ali \u017eivali. Prav tako moramo pri ga\u0161enju paziti, da s plinom ne po\u0161kodujemo samega sebe.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Je primerno gasilno sredstvo za po\u017earne razrede B in C, saj razbije veri\u017eno reakcijo vnetljivih teko\u010din in plinov. Ker ne pu\u0161\u010da sledi z njim gasimo naprave z elektroniko, v prostorih s hrano in podobno. U\u010dinkovit je pri ga\u0161enju po\u017earov na elektri\u010dnih napeljavah do 1000V. Gasilniki so velikosti 2, 5, 10 in 30 kg.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Postopek ga\u0161enja z gasilniki CO<sub>2<\/sub>:<\/strong><\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>Gasilnik aktiviramo tako, da izvle\u010demo varovalko, primemo cev za lesen oziroma plasti\u010dni ro\u010daj in jo usmerimo proti po\u017earu, pritisnemo na ro\u010dico ali odpremo ventil in gasimo.<\/li>\n<li>\u010ce gasimo zunaj se ga\u0161enje za\u010dne v smeri vetra. Curek gasila usmerimo na bli\u017enji rob ognja, za\u010dnemo bli\u017eje sebi in se v obliki cikcak gibanja pomikamo navzgor \u2013 s tem pove\u010dujemo domet. Po potrebi ponovimo v treh ali \u0161tiri sekundnih intervalih.<\/li>\n<\/ul>\n<ol style=\"text-align: justify;\" start=\"5\">\n<li>BIOVERSAL IN GA\u0160ENJE<\/li>\n<\/ol>\n<p style=\"text-align: justify;\">Bioversal gasilniki vsebujejo okolju prijazno gasilno sredstvo <a href=\"https:\/\/www.energetika.net\/novice\/clanki\/bioversal-cistilo-in-gasilo\">Bioversal QF<\/a>. Gasilniki so pod stalnim tlakom in ne sodijo med klasi\u010dne gasilnike, vendar so dobra alternativa gasilnikom na prah. Namenjeni so ga\u0161enju za\u010detnih po\u017earov po\u017earnih razredov A, B in F ter odstranjevanju vseh vrst onesna\u017eenj z razlitimi ogljikovodiki (goriva, olja, ma\u0161\u010dobe) na vseh povr\u0161inah. Kot gasilno sredstvo ima izredno hiter u\u010dinek hlajenja in prepre\u010duje ponovni v\u017eig.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Za po\u017eare razreda A zadostuje \u017ee 1 \u2013 3 % koncentracija Bioversala prime\u0161ana vodi. Za razrede B in F pa potrebujemo od 3 \u2013 6 %. \u010ce je vodi dodan ve\u010dji odstotek snovi to ni ovira, le poraba sredstva je ve\u010dja (u\u010dinek je bolj\u0161i, vpra\u0161anje je smiselnost). Bioversal ve\u017ee nase del\u010dke ogljikovodikov, kar je posledica mo\u010dnega zmanj\u0161anja povr\u0161inske napetosti vode. Pri tem obda zunanji sloj ogljikovodika, kateri nima ve\u010d stika z zrakom, zato je gorenje onemogo\u010deno. Voda v Bioversalu pa ognju odvzame ve\u010dji del energije, ki se porabi za uparjanje \u2013 na ta na\u010din ogenj izgubi na dinamiki. Gasilniki so velikosti 2,5 in 9 litrov.<\/p>\n<ol style=\"text-align: justify;\" start=\"6\">\n<li>NADOMESTKI HALONOV IN GA\u0160ENJE<\/li>\n<\/ol>\n<p style=\"text-align: justify;\"><a href=\"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Halon\">Haloni<\/a> so bili izredno u\u010dinkoviti zaviralci gorenja, vendar so zaradi strupenosti in \u0161kodljivosti za okolje (uni\u010devanje ozona) prepovedani za uporabo. Nadome\u0161\u010dajo jih spodnja gasilna sredstva:<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Novec 1230<\/strong> poznamo kot gasilno sredstvo za uporabo v stabilnih gasilnih napravah, dobimo pa ga tudi kot prevozni gasilnik. Kot gasilno sredstvo deluje na ta na\u010din, da prekinja kemi\u010dno reakcijo gorenja ter s tem dejansko prekine proces oksidacije. Primarno je v teko\u010di obliki, po aktiviranju pa prehaja v plinasto agregatno stanje. Je brez vplivov na okolje. Uporabljamo ga za ga\u0161enje po\u017earov razreda A in B. Ker je elektri\u010dno neprevoden, je zelo primeren za ga\u0161enje elektronike ter ostalih naprav pod napetostjo.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>FM 200<\/strong> kot gasilno sredstvo absorbira toploto palmena in s tem zni\u017ea njegovo temperaturo oziroma energijo, onemogo\u010da veri\u017eno reakcijo ter \u0161irjenje po\u017eara. Manj\u0161i del gasilnega sredstva pa se porabi za kemi\u010dno delovanje in zmanj\u0161evanje dostopa kisika do po\u017eara. Zaradi specifik uporabe se uporablja predvsem kot stabilno gasilno sredstvo v ra\u010dunalni\u0161kih centralah, muzejih, laboratorijih, &#8230; itd.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Argonite<\/strong> je plinska me\u0161anica 50% argona in 50% du\u0161ika. Gasi z zmanj\u0161anjem koncentracije kisika na 12 do 13%, kar \u0161e omogo\u010da dihanje \u010dloveku, onemogo\u010da pa gorenje. Uporabljamo ga za ga\u0161enje skoraj vseh materialov, tudi naprav pod napetostjo. Ne sme se ga uporabljati za ga\u0161enje snovi, ki same vsebujejo kisik (celuloza, smodnik), oksidante (klorati ali nitrati), peroksid ter reaktivne kovine (magnezij, natrij, kalij).<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Inergen<\/strong> je me\u0161anica 52% du\u0161ika, 40% argona in 8% ogljikovega dioksida. <a href=\"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Inergen\">Inergen<\/a> gasi na principu izpodrivanja kisika iz prostora dokler ni koncentracija tako majhna, da ogenj ugasne. Kot gasilno sredstvo je primeren za ga\u0161enje ob\u010dutljive opreme, ne vpliva na okolje ter u\u010dinkovito gasi.<\/p>\n<ol style=\"text-align: justify;\" start=\"7\">\n<li>DRUGA PRIRO\u010cNA GASILNA SREDSTVA IN GA\u0160ENJE<\/li>\n<\/ol>\n<p style=\"text-align: justify;\">Med priro\u010dna gasilna sredstva \u0161tejemo:<\/p>\n<ul style=\"text-align: justify;\">\n<li>suho mivko in pesek (prekrivanje po\u017earov trdnih snovi ter lahkih kovin \u2013 A in D razred),<\/li>\n<li>cement v prahu je dobro sredstvo za ga\u0161enje dimni\u0161kega po\u017eara ali magnezija,<\/li>\n<li>odeje za prekrivanje ognja in ga\u0161enje gore\u010de osebe,<\/li>\n<li>sve\u017ee veje iglavcev, \u2026. Itd.<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: justify;\"><em>Vir: PPT predavanje Gasilska taktika za OG, Purkart Klemen<\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Po\u017ear je nekontrolirano gorenje, ki se nenadzorovano \u0161iri, prina\u0161a materialne izgube in \u010dlove\u0161ke \u017ertve. \u010ce \u017eelimo dobiti ogenj potem poskrbimo, da je po\u017earni tetraeder zaprt in so izpolnjeni vsi pogoji za kemi\u010dno reakcijo (slika 1). Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorljivo snovjo in kisikom. Da pride do reakcije med gorljivo snovjo in kisikom je [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[79],"tags":[],"class_list":["post-12111","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-koticek-za-izobrazevanje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12111","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=12111"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12111\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12119,"href":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/12111\/revisions\/12119"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=12111"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=12111"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pgd-rakek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=12111"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}