7. kratkočasnik za mladince

GORENJE

Gorenje je kemijska reakcija, pri kateri spojina burno reagira s kisikom. Da gorenje nastane, morajo biti izpolnjeni 3 pogoji, kar imenujemo “trikotnik gorenja” – toplota, gorljiva snov in kisik.

Gorljiva snov je snov, ki gori, kadar so izpolnjeni vsi pogoji za gorenje oz. po domače, je to vsaka snov, ki gori. Gorljiva snov je lahko v trdnem, tekočem ali plinastem stanju. Če je v trdnem stanju lahko gori s plamenom ali pa z žarom.

Vsaka snov pa ni gorljiva. Tako poznamo negorljive, težko gorljive in gorljive snovi. Gorljivost je odvisna od hitrosti spajanja snovi s kisikom.

POŽAR

Požar je nenadzorovano širjenje ognja. Ob tem se razvijejo dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali. Nevarnost strupenih plinov v dimu je odvisna od kemične sestave snovi, ki gori.

DELITEV POŽAROV

Požare lahko razdelimo glede na mnogo dejavnikov.

Sedaj pa sledi podrobnejši opis nekaterih vrst požarov.

Notranji požari so požari stanovanj in tovarn. Požari so zaprti za zidovi in se širijo iz prostora v prostor po stopniščih, skozi vrata in stropove.

Velikokrat je vzrok za notranji požar dimniški požar, ki se nato razširi. Dimniške požare lahko preprečimo s pravilno izgradnjo dimnika in rednim čiščenjem dimnika. Da dimniški požar ni hec, so izkusili že tudi naši operativci.

Da pa se požar ne razširi, lahko preprečimo z urejenim podstrešjem, kar pomeni:

  • da je podstrešje prazno in čisto,
  • strešne in druge lesene konstrukcije so zaščitno premazane;
  • nesnaga, pajčevine in prah se hitro vnamejo, zato na podstrešje ne zahajamo z odprtim ognjem in
  • električna napeljava mora biti zaščitena pred poškodbami.

Ker se notranji požari širijo po stopniščih, lahko tudi tu delujemo preventivno:

  • hodniki ne smejo biti založeni z raznimi predmeti,
  • stenski hidranti morajo biti označeni,
  • v omaricah mora biti ustrezna oprema za njihovo uporabo in
  • na vidnih mestih morajo biti obešeni požarni redi in gasilniki.

Notranje požare lahko povzročijo tudi električni gospodinjski pripomočki, ki so v okvari.

V vsakem gospodinjstvu se najdejo lahko vnetljive tekočine, ki lahko povzročijo notranje požare. Med njimi so npr. gorivo za kosilnico, čistila itd. Da to preprečimo moramo te tekočine hraniti v ustreznih posodah ali rezervoarjih v namensko grajenih prostorih. Embalaža pa mora biti namenska in dobro označena, da lahko vsak trenutek ugotovimo pravo vsebino.

Notranji požari so tudi za gašenje najbolj nevarni. Ko gasilec vstopi v prostor v katerem gori, mora tako imeti na sebi:

  • zaščitno čelado,
  • podkapo,
  • zaščitno obleko,
  • zaščitne rokavice,
  • zaščitne škornje,
  • izolirni dihalni aparat,
  • cev z vodo,
  • radijsko postajo in
  • svetilko.

 

Veliko nevarnost za gasilce predstavljajo tudi požari v kleteh, saj je v kleti prisotno večje zadrževanje vročine, strupenih plinov in dima.

Ko opazimo požar v objektu moramo reagirati čim bolj prisebno. Takoj moramo obvestiti tiste, ki se nahajajo notri (družinske člane ali sodelavce ali osebe na obisku), s čimer sprožimo evakuacijo. Poklicati moramo tudi 112. Pri morebitnem reševanju ukrepamo hitro in predvsem varno. Zavedati se moramo, da je najpomembnejše, da najprej rešimo ljudi in živali. Dokumente, računalnike in ostale predmete lahko ponovno dobimo, življenja pa ne.

Če pa se znajdemo v prostoru ob začetku požara, lahko za zaščito dihal uporabimo mokro krpo in zapustimo stavbo skozi najbližji požarni izhod. Če moramo skozi goreč prostor, pa se lahko pokrijemo z mokrim, navlaženim pregrinjalom.

Lahko pa se kdo zaradi strahu skrije, namesto, da bi šel proti izhodu. V takem primeru morajo gasilci natančno preiskati prostor, saj se lahko oseba v stiski zateče v skrite dele.

Sicer verjamem, da veste kaj je evakuacija, saj ste jo tudi že izvedli v okviru šole, a vseeno ponovimo definicijo: “Evakuacija je organiziran umik ljudi na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti.

Zunanji požari so požari zunaj zgradb. Sem prištevamo tudi prometne nesreče. 

Kombinirani požari so tisti, kjer gori tako zunaj kot znotraj objektov.

Požari v naravnem okolju so tisti požari, kjer gori npr. gozd, travnik. Tudi tu, glede na kraj razvijanja požara, poznamo različne vrste požarov:

  • podtalne požare,
  • talne požare,
  • požare drevesnih krošenj,
  • kombinirane požare
  • požare posameznih dreves.

Tudi pri gašenju v naravi na gasilce prežijo marsikatere nevarnosti, kot npr. piki strupenih kač, neeksplodirana ubojna telesa, pokanje storžev, pokanje kamenja, udar električne strele ob nevihtah, podiranje dreves, zastrupitev z dimom …

Pri gašenju katastrofalnih požarov si velikokrat pomagamo tudi s helikopterji in letali, ki prevažajo vodo. Saj ste že slišali za velike požare na Krasu, kjer so vpoklicali helikopter?

Nažalost so požari v naravnem okolju večinoma posledica človeške nepazljivosti. Suša in iskre ob zaviranju vlaka / odvržen tleč ogorek / sapica vetra ob odprtem ognju omogočajo idealne pogoje za razvoj požarov. Zelo velikokrat pa si v naravi tudi kaj skuhamo na plinskem gorilniku. Pa veste pravilni vrstni pred prižiganja plinskega gorilnika? Najprej odpremo ventil na jeklenki, prižgemo plin pri ustju gorilnika in odpremo ventil na gorilniku.

Razvrstitev požarov glede na to, kaj gori.


GAŠENJE POŽAROV

Gašenje pomeni pravzaprav odstranitev enega izmed pogojev, ki so omenjeni v “trikotniku gorenja”. Tako pri gašenju

  • ali odstranimo kisik – prekrijemo gorljivo površino s primernim gasilnim sredstvom,
  • ali odstranimo toploto –  zalivamo trdno snov z vodo
  • ali odstranimo gorljivo snov  – zapremo ventil dotoka gorljive snovi.

Metode gašenja so tako dušenje (odstranitev kisika), ohlajanje (odstranitev kisika) ter motnja kemijskih reakcij gorenja.

To naredimo z gasilnimi sredstvi, kot so npr:

  • voda, ki je najcenejše in najbolj razširjeno gasilno sredstvo,
  • pena,
  • prah,
  • ogljikov dioksid in
  • posebne naprave, kot so vedrovka, izpihovalnik in nahrbtna brentača.

Ta gasilna sredstva imajo dušilni in / ali hladilni učinek. Voda ima tako predvsem hladilni učinek, v obliki pare pa tudi dušilni. Pena ima pretežno dušilni učinek, saj kisiku prepreči dostop do goreče površine. Ogljikov dioksid ima tudi dušilni učinek, saj izpodriva kisik.

Pri gašenju moramo tudi vedeti katero gasilno sredstvo je primerno za gašenje katere gorljive snovi. Požare razreda A lahko gasimo z vodo, prahom in peno. Požare razreda B lahko gasimo s prahom, peno in ogljikovim dioksidom. Požare razreda C pa lahko gasimo s prahom in ogljikovim dioksidom.

Posebej pa moramo paziti pri požarih, kjer obstaja nevarnost stika vode z napravami pod napetostjo ali poškodovanimi električnimi instalacijami. Take požare gasimo s prahom ali ogljikovim dioksidom.

Po poročilih smo tudi že velikokrat slišali kako si je oseba zaželela pomfri, in je dala na štedilnik olje,  a kaj, ko je hotela za nekaj sekund zastisniti oči ali pa je “padla v pogovor” po telefonu in pozabila na olje. Segretega olja prav tako nikoli ne smemo polivati z vodo, saj takšno gašenje nima učinka. Zaradi svojih kemičnih lastnosti voda namreč “potone” na dno, hkrati pa povzročimo brizganje tekočin in s tem širjenje požara. Priporočam ogled kvalitetnega videa, ki ga je o tej temi pripravila zavarovalnica Triglav.

Osnovno pravilo gašenja, da požar najprej lokaliziramo oz. omejimo ali celo zaustavimo in nato dokončno pogasimo.

Pri določenih požarih obstaja nevarnost ponovnega požara, zato je včasih po končanem gašenju potrebna tudi požarna straža.

KLIC NA 112 in NARAVNE NESREČE

Če se je požar razširil, pa moramo poklicati 112. Ko kličemo na 112 moramo govoriti mirno in razločno. Povedati moramo:

  • kdo kliče,
  • kaj se je zgodilo,
  • kje se je zgodilo,
  • koliko je ponesrečencev,
  • kakšne so poškodbe,
  • kakšne so okoliščine na kraju nesreče in
  • kakšna pomoč je potrebna.

Ta številka je seveda namenjena osebam v stiski in zloraba te številke se lahko tudi kaznuje. Stiske so lahko zelo različne, kot npr. požar, delovna nesreča, pogrešana oseba itd. Številka je zasuta s klici, ko pa nastopi nekaj velikega, kot npr. masovna prometna nesreča, naravna nesreča (potres, poplava, neurje, zmrzal, suša, zemeljski plazovi, snežni plazovi, visok sneg, toča, vihar, žled, kužne bolezni …). Pred nekaj dnevi je Hrvaško prizadel zelo močan potres. Zato velja ponoviti pravila ravnanja. Eno najpomembnejših je, da se ob potresu ne smemo zadrževati na stopniščih, ker obstaja velika verjetnost, da se zruši.