Month: February 2015

Vaje bolničarjev – prometna nesreča

Štirinajst dni je mimo in ponovno je bil četrtek namenjen vajam ekipe bolničarjev. Tokratni scenarij je predvideval prometno nesrečo dveh osebni vozil. Pri tem je voznik utrpel zlom desne roke, poškodbo vratnega dela hrbtenice in prebil čelo. Sopotnik pa je zaradi ne pripetega varnostnega pasu zletel skozi sprednje vetrobransko steklo in si pri tem poškodoval glavo (prebito čelo, rane in praske po glavi), utrpel zlom reber in odprti pneumotoraks. Zaradi umikanja in prevelike hitrosti pride do zdrsa in nato prevračanja drugega osebnega vozila, kjer je samo ena oseba, avto obstane na kolesih. Voznika je vrglo na zadnje sedeže, zaradi mehanike poškodbe se sumi na poškodbo hrbtenice, ima globoko ureznino na desni nogi ter zlomljen nos. Po prihodu na lokacijo se je poskrbelo za požarno in prometno zavarovanje ter pripravilo mesto za oskrbo ponesrečencev. Med tem časom je ekipa bolničarjev opravila hitri pregled poškodovancev in določila prioritete oskrbe. Glavna pozornost se je namenila osebi, katero je vrglo iz vozila, istočasno pa se je vršila tudi oskrba preostalih dveh poškodovancev. Po vaji je sledila analiza posredovanja in vadba hitrega iznosa poškodovanca iz kabine vozila.

DSC_0687

Vaje pripravnikov – IDA

Tokratnje vaje pripravnikov so potekale na temo IDA (izolacijski dihalni aparat). Po krajšem teoretičnem delu so pripravniki spoznali sestavne dele dihalnega aparata in pomen njegove uporabe. V kabini GVC 16-25 so si ogledali nosilce IDA in poizkusili njihovo nameščanje. Ker vaja dela mojstra je moral vsak pripravnik zamenjati tlačno posodo na dihalnem aparatu, preveriti tlak, opraviti minutni test in se v popolni zaščitni gasilski obleki pravilno opremiti z dihalnim aparatom, zaščitno masko, podkapo in čelado. Da so bile vaje še bolj pestre so pripravniki v popolni opremi opravili še krajšo vajo z obremenitvijo po gasilskem domu.

DSC_0660

Usposabljanje tehnični reševalec

Trinajst gasilcev PGD Rakek je danes v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu opravilo usposabljanje za tehnično reševanje. Usposabljanje je trajalo tri dni. V prvih dveh dneh so se lahko tečajniki seznanili s teoretičnimi vsebinami na temo varstva pri delu, spoznavanje orodja in opreme, reševanje izpod ruševin, osnove tehnične mehanike, taktike ukrepanja pri tehničnem reševanju, prve pomoči, prikaz varnostnih elementov na vozilu in psihologija nesreče. Tretji dan so se na praktičnih vajah v sedmih sklopih vaj seznanili z različno vrvno in hidravlično opremo za tehnično reševanje. Pri vrvni tehniki so spoznali dele opreme, se spustili iz višjega nadstropja in reševali iz globin. Pri hidravličnem orodju so spoznali eno in dvosmerno hidravliko. Pri enosmerni hidravliki so se lahko preizkusili pri dviganju betonskih klad. Pri dvosmerni hidravliki se je lahko preizkusilo razpiralo in škarje, ki se ju uporablja pri prometnih nesrečah. Tečajniki so spoznali delo s tirforjem, rolglisom (reševanje iz globin), z zračnimi blazinami in postopki reševanja ponesrečencev iz avtomobila.

weber4_bVir: ZGRS

Leseni peleti in ogljikov monoksid

V zadnjem času poznamo v strokovnih krogih tudi primere zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki lahko nastaja v zalogovniku ob skladiščenju lesnih peletov in sekancev. Po zadnjih zbranih podatkih je bilo v Evropi v zadnjih desetih letih okoli 15 smrtnih žrtev zaradi sproščanja ogljikovega monoksida med hrambo lesnih peletov. Število zastrupitev narašča skladno s trendom uporabe lesnih peletov.

V vseh primerih je šlo za skladiščenje lesnih peletov na sobni temperaturi, objekt je bil načrtovan po predpisih, peč je delovala pravilno, dimovodne naprave so bile vzdrževane. Ogljikov monoksid s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa kar pomeni, da ga oseba, ki vstopi v prostor ne zazna. Problem nastanka ogljikovega monoksida je vezan na same lesne pelete. Lesna biomasa je biološko aktiven material, ki se med shranjevanjem spreminja. Peleti, narejeni pretežno iz iglavcev, so obstojnejši v primerjavi s peleti, narejenimi iz listavcev. Hladnejše razmere omogočajo daljše skladiščne dobe. Pri shranjevanju peletov je za nastanek ogljikovega monoksida problematična predvsem kemična razgradnja. Na začetku shranjevanja se v kupu peletov zaradi delovanja mikroorganizmov navadno zviša temperatura, na katero vpliva tudi bakterijska populacija v samih peletih. Problem je izrazit še toliko bolj, če so kupi (nasipi) peletov večji; v takšnem primeru je prenos toplote v okolico zmanjšan, zaradi zmanjšanega pretoka zraka lahko temperatura v nasipu peletov naraste nad 60 °C. Pri tej temperaturi pride do razpada nekaterih maščobnih kislin, ki so v lesu. Ob razpadu se sproščata tudi dva za ljudi nevarna plina – ogljikov dioksid in ogljikov monoksid. Koncentracije ogljikovega monoksida lahko presegajo 2500 ppm. V nekaterih primerih (ob dodatnem delovanju mikroorganizmov, ki so lahko v mešanicah, ki se dodajajo peletom) lahko lokalno segrevanje v kupu peletov pripelje tudi do samovžiga.

Ogljikov oksid (ali po starem ogljikov monoksid) s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in toksičen. To enostavno pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati! Ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikohemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja namreč za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka smrtne.